• 1 Ana Jencek in Tomi Činej
    MOTUS.SI
  • 2 EZ twins in Katjusa Premk
    MOTUS.SI
  • 3 Nika Mlakar in Naki
    MOTUS.SI
  • 4 Marko Stamenković in Lucija Velkavrh
    MOTUS.SI
  • 5 EZ twins in Katjusa Premk
    MOTUS.SI
baner
28324
DanesDanes8
VčerajVčeraj18
Ta tedenTa teden128
Ta mesecTa mesec435
SkupajSkupaj28324

Jan Petrač - intervju

Za enega najboljših tekačev v Sloveniji, vsekakor pa za enega najbolj perspektivnih velja 20-letni Jan Petrač, ki je med drugimi odličnimi rezultati zmagal tudi na letošnjem ljubljanskem maratonu, na 10km. Kakšen je bil Janov dosedanji razvoj in kakšne (visoke) cilje si je postavil v bližnji prihodnosti in karieri, si lahko preberete v spodnjem intervjuju. 

Po pregledovanju rezultatov ste letos šele drugič nastopili na ljubljanskem maratonu?

Tekel sem že veliko osnovnošolskih in srednješolskih tekov na ljubljanskem maratonu in večino od teh tudi zmagal. Res pa sem na glavni prireditvi tekel šele drugič; prvič sem tekel leta 2012, ko je bilo zelo slabo, za tek popolnoma neprimerno vreme. Spomnim se, da je snežilo in bilo res mrzlo, osvojil pa sem 8. mesto.

Kako pa ste sicer videli letošnji ljubljanski maraton?

Ljubljanski maraton je res lepa tekaška prireditev, ki se je vsako leto z veseljem udeležim. Za sam tek nisem imel nobenih posebnih priprav: trenirali smo normalno po planu, ki ga imam za 800m in 1500m.

Torej za sam omenjeni tek niste imeli kakšnih posebnih priprav in ste zgolj sledili programu treninga?

Na dan tekme sem vstal ob 4:30 zjutraj, naredil 20 minut teka in nekaj tekaških vaj, da sem ogrel telo. Nato sem pojedel zajtrk in se ob 7ih odpravil proti centru Ljubljane.

Ali ste zmago pričakovali, ali ste preprosto vedeli, da ste za to dovolj dobro pripravljeni?

Zmage sem si res želel, saj vedno želim zmagati ne glede na to kaj počnem – tako pač živim svoj vsakdan. Vendar konkurenca je vendarle bila prisotna, saj je bil konec koncev na štartu Blaž Grad, večkratni zmagovalec te preizkušnje, ki je odličen tekač na srednje in dolge proge.

Na nekaterih razdaljah imate odlične osebne rekorde (800m – 1:47.88; 1000m – 2:21.38, 1500m – 3:42.48); kakšni pa so vaši osebni rekordi na drugih razdaljah (100m, 200m, 400m, 600m, 3000m, 5000m, 10.000m) in na katerih razdaljah in v katerih kategorijah imate vse državne rekorde?

Državni rekordi

kategorija

disciplina

rezultat

datum

U18

1500 m

3:50.45

29.6.2012

U20

800 m*

1:51.34

17.2.2013

U20

1500 m

3:43.15

22.7.2014

U20

1500 m*

3:49.27

30.1.2014

U20

1000 m

2:21.86

18.5.2014

U23

1000 m

2:21.38

26.5.2015

U23

1500 m

3:42.48

21.6.2015

* v dvorani

disciplina

rezultat

datum

600 m

1:19.50

6.5.2012

800 m

1:47.88

1.7.2015

800 m*

1:51.34

17.2.2013

1000 m

2:21.38

21.5.2015

1500 m

3:42.48

21.6.2015

1500 m*

3:49.27

30.1.2014

2000 m

5:19.91

21.5.2014

3000 m

8:31.70

14.9.2014

 * v dvorani

Katera je vaša primarna disciplina, oziroma v katero razdaljo polagate največ upov v prihodnosti?

Moja trenutna primarna disciplina je 1500m, vendar se bom nekoliko bolj resno posvetil tudi teku na 800m. To pomeni, da bom v naslednjem letu na tej razdalji (800m) odtekel kakšno tekmo več, saj sem letos to tekel samo enkrat v Velenju, kjer sem tudi izboljšal osebni rekord.

Kakšen pa je vaš napredek v vaši primarni disciplini (1500 m) v različnih obdobjih?  

leto

rezultat

2010

4:06

2011

3:55

2012

3:50

2013

3:44

2014

3:43

2015

3:42

Letos sem si obetal veliko večji napredek na 1500m, vendar sem zaradi težav z astmo tekmoval zelo malo in še to večinoma neuspešno. Zavedam se, da pride tudi taka sezona, ko kljub trdemu delu ni napredka, oziroma ni takega napredka, kot sem ga sprva načrtoval. Trenutno glede astme kaže dobro in v zadnjem času lahko nemoteno treniram… Bom raje hitro potrkal, da tako ostane.

Če se vrneva na vaše začetke; kdaj in zakaj ste začeli s treningi teka in zakaj sploh tek?

S tekom sem se začel ukvarjati pri devetih letih, v AD MASS. Prej ali vmes pa nisem treniral nobenega drugega športa, čeprav obožujem nogomet in spremljam vsako tekmo Madridskega Reala. Začel sem torej z atletiko in pri tem še vedno vztrajam.

Kdaj je tek postal profesionalna in ne zgolj rekreativna dejavnost, torej zavedanje, da gre za resen in odgovoren pristop?

Sprva je bila to zgolj igra, nato pa se je stopnjevalo – sledilo je torej bolj resno treniranje, sedaj pa gre zares. Faze treniranja so se sproti spreminjale, težko pa se opredelim kdaj se je vse skupaj konkretno spremenilo. Trening je sledil razvoju in skozi čas so treningi postajali vse bolj resni.

V Sloveniji je ogromno tekačev: rekreativnih, polprofesionalnih, profesionalnih,… Kako gledate na razvoj teka v Sloveniji, predvsem skozi perspektivo mladih tekačev?

Atletika je zelo krut šport, saj gre za garanje in preganjanje samega sebe, ki za večino ljudi predstavlja nenormalne meje. Tudi, če to ponavljaš dan za dnem, iz leta v leto, ni garancije, da boš med najboljšimi petimi na svetu. Zakaj med petimi? Zato, ker le peščica atletov, ki so najboljši v svojih disciplinah lahko od tega dobro živi. To ni tako kot pri nogometu, kjer lahko zelo lepo živiš od tega tudi, če nisi niti med najboljšimi 100 igralci na določeni poziciji; oziroma če igraš za neki drugoligaški klub v razviti Evropi. Pri nogometu ne potrebuješ biti dober kot sta Ronaldo in Messi, pa kljub temu lahko od tega zelo dobro živiš. V atletiki pa je stvar nekoliko drugačna; lahko si le eno sekundo počasnejši od najboljših par tekačev na 800m, pa nihče ne bo vedel kdo si. Ko mladi spoznajo krutost tega športa nekje v poznih najstniških letih, se za večino njihova tekaška pot treniranja konča in se raje posvetijo študiju, delu oziroma kakšnim drugim stvarem.

Kako pa poteka vaš trening preko leta; kakšni so treningi ob koncu sezone, v začetku leta, med sezono,…? Čemu dajete poudarek v različnih obdobjih?

Nekje v začetku oktobra začnemo s pripravami na novo sezono. Do konca koledarskega leta je več poudarka na razvijanju aerobnih sposobnosti. Januarja navadno začnemo s pripravami na dvoransko sezono, ki ni tako intenzivna kot tista za poletno, februarja pa imamo tekme v dvorani. Po dvoranski sezoni nekoliko popustimo ritem in povečamo količino aerobnih treningov do konca aprila, maja pa spet sledijo priprave na poletno sezono. Nato pride tekmovalna sezona, v kateri seveda tudi treniramo. Septembra smo prosti in od oktobra se vsa stvar ponovi od začetka.

Kdo vse vam pomaga na vaši poti? Zasledil sem namreč, da je (bil) vaš trener tudi oče, pomembno besedo pa imel tudi dedek, ki sta prav tako močno povezana s športom.

Res je, pri treningih mi pomagata oče in dedek. Nihče od njiju prej sicer ni nikoli treniral atletike, je pa oče najboljši gluhi športnik v zgodovini Slovenije. Leta 2000 je prejel celo nagrado za najboljšega gluhega športnika na svetu in medaljo časti. Več o njem si lahko preberete tudi TUKAJ.

Sicer pa je ob meni še veliko drugih ljudi od katerih sem deležen veliko pomoči, oče in dedek sta med njimi le najbolj izpostavljena pri tem. Drugi ljudje - pri tem sem mislil na celotno družino, pa tudi prijatelje, ki mi vedno stojijo ob strani in mi pomagajo dosegati cilje; pozabiti ne smem na sponzorje in donatorje, ki mi pomagajo v finančnem smislu. Potem je tukaj seveda še menedžer. Skratka, okoli mene je veliko drugih ljudi, oče in dedek sta le najbolj izpostavljena, a kljub temu tudi drugi veliko prispevajo k temu, da dosegam take rezultate. 

S čim pa se ukvarjate, ko niste na treningu?

Prostega časa prav veliko nimam, večinoma pa je namenjenega počitku, regeneraciji in pripravi na naslednji trening. Atletika na najvišje nivoju zahteva veliko odrekanja in discipline. Obožujem adrenalin, rad se vozim hitro-zelo hitro, in počnem stvari pri katerih se sprošča ta hormon. Poslušam večinoma rap glasbo, pri kateri je čar besedilo; slovenski rap, ameriški, nemški,… pri vseh imam svoje najljubše izvajalce.

Veljate za enega najbolj perspektivnih, če ne najbolj perspektivnega atleta v Sloveniji; kakšne so vaše želje in cilji v prihodnji sezoni in kakšne v nadaljnji karieri?

Cilje imam vedno visoke, saj sem le tako lahko dovolj motiviran. Rad tekmujem, še rajši zmagujem. Znotraj sebe dobim neprecenljiv občutek, ko dosežem nek dober rezultat, pa čeprav gre samo za dobro opravljen trening, kaj šele če zmagam na kakšni tekmi ali dosežem kakšen rekord. Po ne najboljši sezoni pa si na prvem mestu vendarle želim zdravja in seveda, da bi nadaljeval brez poškodb, kar je tudi osnova za dober rezultat. Sedaj v zimskem delu bom sicer tekmoval v dvorani, s katero pa se ne bom preveč obremenjeval. Naslednje leto sta dve veliki tekmovanji in sicer Evropsko prvenstvo v Amsterdamu in pa seveda Olimpijske igre v Riu. Do norme za EP mi manjka zgolj par stotink, za OI pa 2 sekundi, a tudi to so sanje, ki si jih želim doseči.

Kaj bi za konec dejali o samem teku, oziroma kako celostno gledate na to dejavnost (treningi, gibanje, prosti čas…)?

Škoda, da kraljico športov v zadnjem času zaznamujejo doping škandali, v katerih sodelujejo zelo vplivni ljudje, pri tem pa se obračajo velika finančna sredstva, ki so na nivoju tudi Tour de Franca. Upam, da se da biti številka ena na svetu tudi brez uporabe nedovoljenih poživil, kajti to je moj cilj! 

 

Vse fotografije so iz Janovega osebnega albuma

Jana lahko spremljate tudi na njegovi FACEBOOK SPLETNI STRANI

Sicer pa Janu želimo veliko uspeha na njegovi športni poti in da bi v naslednjem letu uresničil oba cilja. Držimo pesti!

Copyright © 2018. MOTUS.SI


Facebook youtube